Preklad knigy Andy Weir'a ne jest prosty. Treba znať slova svezane z kosmosom, planetami a takže technikou. Mark Wattney ostaje sam na Marse i musi dělať vse čto može, aby ne umreť. Čitajte...
DNEVNIK: SOL 6
Ja sem v glubokom govnu.
To je moje dobre premysliene mnenie.
V govnu.
Šesty deń tego, čto povino javiť se ako dva najlepše mesiacy mojego života, i vse změnilo se v nočnu moru.
Daže ne znam či niekto to prečita. Pevno niekto to najde. Može posle 100 let.
Tak ja pamatam... Ja sem ne umrl v šesty Sol. Napevno ostala čast ekipy tak mysliela i ja ne mogu ih za to obvińovať. Može na mojej stranu na Wikipedii oni napišu “Mark Watney, jediny člověk ktory umrl na Marse”.
I to bude pravda, tak myslim. Bo napevno tut umru. Ale ne v 6 Solu tak kak vse myslieli.
Nu tak. Kak by tut začať?
Program Ares. Ľudstvo dobivajuce Marsa, prvy raz posylajuce ľudi na inu planetu, aby rozširiť horizonty, bla bla bla. Ekipa misji Ares 1 sdělala to čto dolžna byla i vrnula se na Zemje ako geroje. Byly parady, dostali slavu i sviet ih poľubil.
Ares 2 sdělal to samo ale v inym miestu Marsa. Dostali silny stisk ruky i gorucu čašku kavy kogda se vrnuli.
Ares 3. Nu tak. To je moja misja. Nu ne moja. Komandir poručnik Lewis tut vladala. Ja sem byl toľko obyčny člen ekipy. Faktyčno to ja sem imal najmalšy rang iz celej ekipy i ja stal by sem komandir toľko togda kogda ja by sem ostal ako posledny jej člen.
I viete čto? Je sem teper komadir.
Tak se dumam či ten dnevnik bude najdeny, pred tom kogda ekipa umre od starosti. Predpokladam že dostali se na Zemje celi i zdravi. Jesli to čitate, to ne byla vaša greška. Vy ste sdělali čto ste musieli. Ja by sem sdělal tak samo. Ne obvińujem vas i sem rad, že ste prežili.
***
Musim teper objasniť, kak vygledaju misije na Marsa, bo ten tekst mogu čitať laiky. Na orbite Zemji my sme dostigli normalno, kosmičnym korablom do Hermesa. Vse marsjanske misije koristuju Hermesa, aby dobiť do Marsa i vrniť se nazad. Jest on napravdu veliky i dragy, zatom NASA budovala go toliko jeden.
Kgda my sme už byli na Hermese, četyri bezpilotne misije priviezli nam palivo i razne tovary a my v tom čase pripraviali sme se do putovanja. Kgda vse bylo gotove, začali sme cestu do Marsa. Ale ne bystro.
Hermes imal motory jonove. Mietaju one argon nazad, s dužoj skorosťou i tak pchaju korabl vpred. Take uskorenie trva mnogo času ale ne znate kak velika skorosť može byť vytvorena v ten sposob. Bez gravitaciji bylo velike zabavlenie ale o tom ne budu govoriť. Dobili sme tak do Marsa sto dvadsať dni potom, bez ubitia se vzajemno.
Iz orbity Marsa dostigli sme na Marsa koristajuc iz MDV-a (Mars Descent Vehicle). MDV to taka velika metalova konserva, s parašutami. Jej jedina zadača to prinesti na poverchnie Marsa šest osob, bez ubitia ich pri tom.
A teper krasny trik, naše veči byly na Marse pred nami.
Četirnast bezpilotnych misiji priviezlo nam vse, čto bylo potrebne na poverchni. Napravdu oni starali se aby vse korably doblily v to miesto kde my sme byli. I daže sdělali to uspešno. Očevidno jedlo ne je tak krechke jak ľudi i može udariť dosť silno v poverchnie.
Naturalno ne poslali nas na Marsa bez verifikaciji, že vse dostavy dostigli planetu i vse kontenery su cele. Od začatku do konca, cela misja trvala tri roky. Kgda ekipa misiji Ares 2 vracala na Zemje, misija Ares 3 už posylala svoje veči na Marsa.
Najbolje važna pošilka to byl MAV - Mars Ascent Vehicle. To byla mašina ktora mala nas vziať nazad na Hermesa potom kgda vse operacije na poverchni budu ukončene. MAV imal system komunikacji s Zemju i interesne orudja. Vdiaka cyklovi chemičnych reakciji s marsjansku atmosferu, každy kilogram vodoru prinesenego iz Zemji možna premieniť na trinast kilogramov paliva. Ale ten proces jest povolny. Napolnienie celego baku trva dvadsať četyri miesacy. Zato poslali MAV-a dolgo pred tom, kgda my sme tut pribyli.